Pred nami je velika noč. Mirne, blagoslovljene ali vesele praznike si bomo zaželeli. Ob tem pa ne pozabite, da se velika noč, po pravopisnih pravilih, piše z malo začetnico. Ko boste voščili poslovnim partnerjem v tujini, pa vam bo najbrž prav prišel tudi spodnji seznam voščil v nekaterih tujih jezikih.
| Vesele velikonočne praznike! | |
| ANGLEŠKO | Happy Easter! |
| NEMŠKO | Frohe Ostern! |
| FRANCOSKO | Joyeuses Pâgues! |
| ITALIJANSKO | Buona Pasqua! |
| HRVAŠKO | Sretan Uskrs! |
| ČEŠKO | Veselé Velikonoce! |
| SLOVAŠKO | Veselé prežitie Vel´konočných sviatkov! |
| MADŽARSKO | Áldott Húsvétot kívánok! |
Voščila še v številnih drugih jezikih pa lahko poiščete tukaj.
Velika noč v narečjih in tujih jezikih
Velika noč je največji in najstarejši krščanski praznik. Tisti, ki ne praznujejo krščanskih praznikov, pa se v tem času predvsem veselijo prostega delovnega dne, ki ga prinaša velikonočni ponedeljek. Mi smo v teh dneh pred praznikom za vas zbrali nekaj zanimivosti.
Evropski jeziki so za poimenovanje tega praznika večinoma prevzeli staro hebrejsko ime pasha, kar pomeni obed ali jagnje: francosko Paques, holandsko Paach, italijansko Pasqua, grško Pasha ali Lampri, rusko Pasha, hrvaško in srbsko pa Uskrs (kar pomeni vstajenje) in češko velikonoce (kar je najbolj podobno našemu poimenovanju). Slovensko narečno veliki noči rečemo tudi vuzam ali vezom (izraza uporabljajo v Beli Krajini), v Prlekiji tudi vüzen in vazem v Istri.
Praznovanje velike noči se sicer začenja že teden prej s cvetno nedeljo. Takrat verniki v cerkev prinašajo zelenje in butaro. Za butaro pa v slovenskih narečjih obstaja ogromno besed: v Prekmurju butari rečejo presnec, v okolici Šoštanja vejnik, pri Slovenj Gradcu in v Dravski dolini snop, na Kobanskem pregelj, od Laškega do Zidanega mosta pa rep. V Savinjski dolini butari rečejo pušeljc in leseni žegen, na Ljubnem ob Savinji potica, na Koroškem presta, praselj, prentelj, cvetovec ali cvetnik. Na Gorenjskem večinoma butaro poznajo kot begánico, v Bohinju ji rečejo hbánca, v Kranjski Gori pa prakelj. Na Dolenjskem rečejo leseni oziroma kravji žegen, v Beli Krajini pa drenek. Na Krasu in Goriškem butari rečejo veja, faš, breme ali vivnik (vejnik), na Štajerskem snop, presmec ali pegelj.
Slovenci imamo različna poimenovanja za velikonočna jajca. Večinoma jim rečemo pirhi. Ta beseda pa tudi ponazarja, da so bila prvotna barvana jajca rdeče barve. Izraz pirh je namreč soroden z izrazom piros, kar v madžarščini pomeni rdečo barvo, v grščini ogenj, češka beseda pyrěti pa pomeni pordeti. V Prekmurju pirhom rečejo remenice, kar izhaja iz besede rúmen, to pa v prekmurskem narečju pomeni rdeč. Med najlepša velikonočna jajca v Evropi pa spadajo belokranjske pisanke ali pisanice.
