Pomemben del vsake poslovne komunikacije je tudi ustrezna raba jezika. Prvič zato, da se s sogovornikom dobro in pravilno razumemo. In drugič zato, ker se tako predstavljamo kot resen in profesionalen partner. Najbrž pa le malo ljudi v poslovnem svetu dobro ve, kdaj uporabljamo vezaj pri sklanjanju, kaj menite? Vi boste odslej znali tudi to …
Vezaj pri sklanjanju – da ali ne?
Poklical sem Gregor-ja. Unicefov seznam kulturne dediščine je vse daljši. Včeraj sem sanjal o Jimmyju Hendrix-u. Teh problemov v ZDA-ju nimajo. Zgradba SAZU-ja je rdeče barve. Pri FIFI dela več ljudi kot pri UEFI. Veljaki EU-ja so se zbrali na kosilu v Ljubljani. V NUK-u sem preživel večino svojega otroštva. Kam si postavila škatlo PVCja? Žal nam je zmanjkalo H20-ja.
Nekatere izmed zgornjih kratic so zapisane pravilne, druge pa napačno. Ali veste, katere so pravilne?
Uporaba vezaja na splošno
Vezaj pri sklanjanju uporabimo pri kraticah, simbolih in okrajšavah. Zgradba SAZU-ja je rdeče barve iz zgornjega odstavka je denimo tako pravilen zapis. Zakaj pa potem ne pišemo tudi pri FIFA-i? Ker je raba vezaja pri kraticah odvisna tudi od njihovega spola. Slovničnega spola, se razume.
Sklanjanje, kratice in spol
Kraticam, kot sta denimo SAZU (Slovenska akademija znanosti in umetnosti) in TAM (Tovarna avtomobilov Maribor), lahko pripišemo moški spol, čeprav sta polna naziva slovnično ženskega spola (akademija in tovarna). Kratici namreč lahko povežemo z besedo tisti, s katero v slovenščini povezujemo moški spol: tisti TAM oziroma tisti SAZU.
Kratice (pa tudi simbole in okrajšave) moškega spola sklanjamo z vezajem. Torej: SAZU, SAZU-ja, SAZU-ju, SAZU, SAZU-ju, SAZU-jem.
Ženske, sklanjanje in vezaj
Tista CIA, tista FIFA, tista NASA in tista UEFA so ženskega spola, se strinjate? Seveda so. In kot ste najbrž opazili tudi sami, imajo vse končnico -a. Takšne kratice sklanjamo brez vezaja, preprosto po 1. ženski sklanjatvi. Torej: UEFA, UEFE, UEFI, UEFO, UEFI, UEFO.
Komplikacije
Pravila pri našem čudovitem jeziku pa so redko tako preprosta, kot se zdi na prvi pogled, kaj? Res je. Pri spolu je komplikacija lahko naslednja: nekatere kratice lahko razumemo kot moške ali ženske. Primer? NLB. Tista NLB (Nova ljubljanska banka) ali tisti NLB. Če jim pripišemo moški spol, jih sklanjamo z vezajem po 1. moški sklanjatvi, kot že omenjeno zgoraj. NLB, NLB-ja, NLB-ju itd. Lahko pa jim pripišemo tudi ženski spol in jih sklanjamo, kot denimo sklanjamo nekatera tuje ženska imena. Iris, Iris, Iris … NLB, NLB, NLB …
Kratice, ki imajo množinske končnice, denimo ZDA (Združene države Amerike), sklanjamo po zgornjem vzoru NLB, čeprav se končajo na -a. Torej ZDA, ZDA, ZDA …
Da bo vse skupaj še bolj veselo, pa vam naj razkrijemo še, da lahko nekatere kratice sklanjamo z vezajem ali brez, odvisno od tega, za kakšen zapis se odločimo. Primer je UNICEF oziroma Unicef. UNICEF sklanjamo po pravilu o sklanjanju kratic moškega spola, torej UNICEF, UNICEF-a, UNICEF-u. Ker pa kratico lahko beremo tudi kot »normalno« besedo (za razliko od denimo kratice NLB, ki jo črkujemo), lahko Unicef sklanjamo tudi kot povsem navaden Unicef, Unicefa, Unicefu …
Tuja imena
Nekatere uporabnike slovenskega jezika zamika tudi, da bi vezaj uporabili pri sklanjanju tujih imen in priimkov. Poklical sem Jimmy-a. Besede Donalda Trump-a so nas prizadele. Michael-u Jackson-u nihče ne more odvzeti naziva kralj popa.
Takšen zapis pa ni pravilen. Tuja imena in priimke namreč pri sklanjanju vedno pišemo brez vezaja. Svojo kitaro sem posodil Jimmyju Hendrixu. Donalda Trumpa še dolgo ne bo v naše kraje. Michaelu Jacksonu večna slava ne more uiti.
