Že samo ime pove, da so sposojenke tiste besede, ki smo si jih od nekod (ali nekoga) sposodili. Največkrat od ljudstev, ki so nam skozi zgodovino razvoja jezika bila geografsko ali kulturno blizu. Veliko naših sposojenk tako izhaja iz nemškega, italijanskega in hrvaškega jezika, pa tudi nekaterih drugih slovanskih jezikov. Ko pa govorimo o poslovnem svetu, v katerem kraljujejo uradni dokumenti in pravni izrazi, pa si naš jezik največ sposoja iz latinščine.
Kaj sploh so sposojenke?
Prevzete besede so vse tiste besede, ki smo jih prevzeli iz drugih jezikov. Znotraj njih pa ločimo več skupin glede na njihovo stopnjo prilagoditve našemu jeziku. Sposojenke so tako tiste prevzete besede, ki smo jih najbolj prilagodili slovenščini. Popolnoma so prilagojene v zapisu in izgovorjavi, pa tudi pri pregibanju, skladnji ter uporabi.
Latinščina
Se vam zdi presenetljivo, da smo si tako veliko besed sposodili ravno iz mrtvega jezika latinščine? Kaj pa, če vam povemo še, da se je večina prevzemanja iz latinščine zgodila šele v 19. in 20. stoletju? Deloma je za to odgovoren nekdanji status latinščine kot jezika izobražencev in široka uporaba latinščine v verskih skupnostih, deloma pa anglo-amerikanizacija naše družbe v zadnjih nekaj desetletjih, saj je angleški jezik v zgodovini veliko jemal ravno iz latinščine. Kakorkoli še, v uradni rabi slovenskega jezika najpogosteje naletimo na latinske sposojenke. Vas zanima, katere?
Pogosto uporabljane latinske sposojenke
Začnimo z nekaj bolj splošnimi, ki jih pogosto uporabljamo pri vsakdanjem sporazumevanju. Kultura, avtomobil, konflikt, temperament, komuniciranje, kontakt, status, cirkus, datum, študij, komentar, moderator, karakter … Seveda obstaja še morje besed, ki so bile v slovenščino prevzete neposredno iz latinščine ali posredno prek drugih jezikov, vendar vseh ne bomo naštevali. Raje poglejmo še nekaj besed, prevzetih iz latinščine, ki jih pogosto srečujemo v poslovnem svetu in v najrazličnejših uradnih dokumentih.
Pravni jezik
Naš pravni sistem (in tudi sistemi mnogih drugih evropskih držav) temeljijo na rimskem pravu, ki je kot svoj jezik uporabljalo latinščino. Številni (zares številni) pravni izrazi tako izhajajo iz latinščine. Denimo klavzula, moratorij, nostrifikacija, prokurist, jurisdikcija, instanca, insolventnost, eksekucija in mnogi drugi.
Iz latinščine so sposojeni tudi izrazi, kot so mandat, imuniteta in kavcija. Ti izrazi nam zvenijo že tako domače, da večina ljudi nikoli ne bi uganila, da smo jih prevzeli iz precej zastrašujoče zveneče latinščine.
Seks in internet
Marsikdo bi se najbrž takoj podpisal pod izjavo, da sta na našo družbo v zadnjih dveh ali treh desetletjih močno vplivala tudi seks in internet. Slednji je tako ali tako vseobsegujoč vir znanja, zabave in novic v sodobnem svetu, seks pa je pogosto prisoten pri mnogih aspektih današnjega življenja (denimo na televiziji, v glasbi in knjigah, modi itd.). Pa bi verjeli, da besedi seks in internet prav tako izvirata iz latinščine?
Seks smo iz latinščine povzeli posredno, prek angleškega sex. Prvotno pa naš seks izhaja iz latinskega sexus, ki pomeni spol, prvotno pa celo deliti oziroma del ali oddelek.
Internet prav tako prihaja posredno, prek angleščine. Internet je namreč okrajšava za angleški izraz inter-network, torej medmrežje. Angleški inter in net pa imata svoj izvor seveda spet v latinščini. Hja, pri latinščini se očitno vse začne in konča …
