Saj vsak osnovnošolec ve, da vejico pišemo le pred »ki«, »ko«, »ker«, »da« in »če«, pred veznikom »in« pa vejice nikoli ni, ni res? Pravzaprav ni! Tudi pred »in« moramo v določenih primerih postaviti vejico – če boste osvojili tudi slovnična pravila, ki določajo rabo vejice pred tem veznikom, bodo vaši poslovni dopisi, sporočila, čestitke in obvestila za javnost res že blizu popolnosti. No, vsaj v slovničnem smislu, za pravo vsebino pa boste morali še vedno poskrbeti sami! Poglejmo torej, v katerih primerih pred veznikom »in« ni vejice, v katerih primerih pa kljub vsemu, kar vam govori zdrava pamet, mora biti…

Brez vejice pred »in«

Veseli boste, da pravzaprav res velja, da v večini primerov vejice pred »in« še vedno ne pišemo. Vejica tako ni potrebna, kadar veznik »in« povezuje priredne dele povedi. Morda kak primer, da bo zadeva bolj jasna?

Kuhinja je opremljena z mizo, aparatom za pripravo kave in mikrovalovno pečico.

Vsak večer smo peli ob spremljavi kitare in uživali mladost.

Zebe me, ko se temperatura spusti pod ničlo in žena odpre vsa okna v stanovanju.

Preprosto kot pasulj in repa s kislim zeljem, kajne?

Vejica pred »in«

Zdaj pa k resnim zadevam – trem skupinam najbolj pogostih primerov, ko struktura zapisanih besed ali stavkov zahteva, da tudi pred veznik »in« postavimo vejico.

1. »In« v pojasnjevalnem priredju

Pojasnjevalno priredje je zveza enakovrednih stavkov, kjer dopolnjujoči stavek pojasnjuje nekaj iz osnovnega stavka (od tod tudi naziv). »In« se v pojasnjevalnih priredjih pojavlja v 2 oblikah, in sicer kot del besednih zvez »in sicer« in »in to«. Primer? Kar preberite še enkrat 2. poved tega odstavka…

2. »In« v kombinaciji s podrednim veznikom »ko« ali »če«

Poklical te bom, in če boš pripravljen, se lahko takoj dobiva.

Poleti grem na morje, in ko bom tam, bom najsrečnejši človek na svetu.

Primeri govorijo sami zase, ampak še dodatno pojasnilo za vsak slučaj – ko vezniku »in« sledi še veznik »ko« ali »če«, ki začenja podredje, pred »in« zapišemo vejico.

3. »In« za odvisnikom ali vrinjenim stavkom

Pa poglejmo primer, ko »in« stoji za odvisnikom:

Bika sem prijel za roge, da bi ga umiril, in pri tem zverinsko zarjul.

Stavek »da bi ga umiril« je odvisnik, zato za njim pred prirednim nadaljevanjem glavnega stavka (»in pri tem zverinsko zarjul«) zapišemo vejico.

Kaj pa primer, ko »in« stoji za vrinjenim stavkom? Zelo podobno:

Naletel sem na kačo, debelo kot sod, in hitro poklical na pomoč.

Besedna zveza »debelo kot sod« je vrinjena v osnovno strukturo povedi, zato mora biti z obeh strani ločena z vejico.

Še dodatni napotki

Zgornji primeri sicer pokrijejo osnovna pravila, v katerih je tudi pred veznikom »in« treba zapisati vejico, še vedno pa se včasih zlahka znajdemo v dilemi, saj je slovenski jezik lahko presneto zamotana stvar… Če se ne znate odločiti, kdaj pred »in« zapisati vejico in kdaj ne, si pomagajte s Slovenskim pravopisom ali preverite na spletnem portalu FRAN, kjer so zbrani vsi slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Ali vprašajte nas! 🙂