Učim se petja slovenskih narodnih pesmi ali učim se petje slovenskih narodnih pesmi? Podobnih primerov je seveda še veliko, ostaja pa vprašanje, katera oblika je prava. Odgovor, kot pogosto pri zanimivem slovenskem jeziku, ni povsem preprost. Pa poglejmo podrobneje …

Rodilnik ali tožilnik

Pri tej dilemi gre za vprašanje, ali glagol učiti se (naučiti se in podobno) vežemo z rodilnikom (v primeru iz naslova bi to bilo tujega jezika) ali s tožilnikom (tuj jezik). V prvem primeru se torej vprašamo z rodilniško vprašalnico koga ali česa se učimo, v drugem pa koga ali kaj se učimo. Naraven občutek za jezik nam po uporabi govori, da je prava izbira tožilnik. Pa je res tako?

Kaj pravita o tem Slovar slovenskega knjižnega jezika in Slovenski pravopis?

SSKJ dovoljuje oboje, vendar rodilnik oziroma tožilnik predpisuje glede na sam pomen glagola. Če glagol učiti se (ali naučiti se) uporabljamo tako, da izraža s sprejemanjem znanja postati sposoben za opravljanje nečesa, potem uporablja rodilniško obliko. Torej učiti se nemščine, učiti se tujega jezika. Če pa glagol izraža pomen z učenjem pridobiti znanje, pa tožilnik. Denimo naučiti se pesem. Ali pa naučiti se nemščino.

Kot vidite sta pri učenju tujega jezika torej možni obe obliki. Podobno določa tudi Slovenski pravopis.

Kaj pa dejanska raba?

Med slovničnimi in pravopisnimi pravili ter dejansko rabo jezika pa pogosto seveda nastanejo razlike. Jezikoslovci si pri preučevanju dejanske rabe jezika pomagajo z jezikovnimi korpusi.  Ti kažejo, da Slovenci uporabljamo obe obliki, pri tem pa pogosteje uporabljamo rodilniško obliko, ko glagolu sledi veščina v obliki glagolnika (učim se pleskanja), in tožilniško obliko, ko glagolu sledi samostalnik (učim se pesem Franceta Prešerna).

Za konec

Glede na vse povedano je torej možno oboje (učim se tuj jezik in učim se tujega jezika), zato lahko brez večjih skrbi izberete tisto obliko, ki vam bolj ustreza oziroma ste je bolj navajeni. To pa seveda še ne pomeni nujno, da kak zagret jezikoslovec ne bo drugačnega mnenja – in vam bo to seveda tudi jasno povedal. Jezikoslovci smo pač zapleteni ljudje. 🙂