Dandanes že vsi govorimo kak tuj jezik – mnogi celo dva, tri ali še več. Popolnoma razumljivo je, da nas tudi vse kdaj zamika, da bi se kakih prevodov lotili sami. Tuj jezik razumemo, ga občasno celo uporabljamo, zakaj torej iz njega ne bi tudi prevajali v naš materni jezik? Morda zato, ker se pri laičnem prevajanju iz tujega jezika v slovenščino skoraj vedno zgodijo številne napake. Nekaj najpogostejših vam predstavljamo v nadaljevanju …
Spremenjen pomen
Gre za splošen problem laičnega prevajanja, ne le prevajanja v slovenščino. A pravo nianso pomena v tujem jeziku je težko zajeti, če tega tujega jezika ne poznamo dobro in ga tudi sami ne uporabljamo tako vešče.
Neustrezna raba tujk
Slovenščina je jezik z relativno malo uporabniki, zato na številnih področjih sploh nimamo ustreznih izrazov za tuje pojme (računalništvo in nekatere strokovne vede so denimo dober primer tega). Pri prevajanju tujih strokovnih izrazov se moramo držati pravil našega jezika glede uporabe tujk, prakse strokovnih krogov in včasih tudi izkušenj, ki nam pravijo, kaj bo bralec besedila najlažje razumel. Pri laičnih prevodih pri tem zelo pogosto nastanejo številne nejasnosti, neskladja in (oprostite odkritosti) tudi neumnosti, ki lahko prevod naredijo slab razumljiv.
Zahtevnejši jezikovni elementi
Preprostih besed in fraz seveda ni težko prevesti – kaj pa kompleksnih stavčnih struktur, frazemov in izrazov, ki se v praksi jezika uporabljajo na drugačen način, kot je to zapisano v slovarju? Takrat za laične prevajalce običajno nastanejo hude težave, ki se pogosto končajo s prevodi, ki so pomensko daleč od izvirnega besedila.
Geografska imena
Pri Londonu ni težav, London je pač London. Pariz se pogosto napiše v izvirniku s črko »s« (kar je seveda napaka!), pri New Yorku ne vemo, ali je to morda Novi York ali kar New York, pri številnih drugih geografskih poimenovanjih držav, mest, rek, pokrajin, gorovij in še marsičesa drugega pa se laičnemu prevajalcu tako ali tako začne vrteti v glavi, ker ne ve, kako bi se zadev sploh lotil.
Sklanjanje
Veliko svetovno razširjenih jezikov ne pozna sklanjanja. Uporaba določenih samostalnikov, kratic in tudi drugih jezikovnih elementov je v njih zato popolnoma preprosta. Ko pa jih skušamo uporabiti v slovenščini, se seveda prej ali slej pojavi potreba po sklanjanju – in takrat običajno nastanejo tudi napake. Ali veste, kako sklanjati pijačo Sprite? Kratico NBA? Morda organizacijo UNESCO?
Prevajalci to in vse zgoraj omenjeno (pa še kaj drugega) vedo – če pa že ne vedo, pa vsaj vedo, kje točno morajo to preveriti. Ko boste torej naslednjič razmišljali, da bi kak pomemben dokument prevedli kar sami, si morda raje premislite. Prav nič narobe ni, če kak prevod naredite za svojo domačo rabo, v poslovnem svetu pa bo vseeno bolje, da stvari prepustite profesionalcem in tako poskrbite za ohranjanje dobrega ugleda svojega podjetja.
