Se tudi v vašem podjetju kdaj skupaj s sodelavci ubadate s pravilnim zapisom okrajšav v sporočilih ali dokumentih, ki jih pošiljate poslovnim partnerjem, državnim organom ali potencialnim strankam? Prav je tako! Ustrezna raba jezika je namreč ključ do učinkovite komunikacije, poleg tega pa seveda izraža tudi spoštovanje in profesionalnost. Pa si oglejmo nekaj najpogostejših okrajšav, ki jih vsakodnevno uporabljamo v poslovni rabi – da bo vam in vašim sodelavcem ostalo več časa za jutranjo kavico …

Gospa/gospe/gospodu/gdč./gdč-ji?

Seveda lahko v svojih sporočilih, dopisih ali dokumentih uporabljate tudi neskrajšano obliko naziva, s katerim izkazujemo spoštovanje, vendar pa so okrajšave običajno veliko bolj praktične, sploh če v določenem besedilu velikokrat omenjamo imena oseb. Naziv gospod je tako najbolje zamenjati z zapisom g., gospa z ga. in gospodična z gdč. Kako pa je s sklanjanjem teh okrajšav? Okrajšav za gospoda in gospodično ne sklanjamo (torej vedno ostajata v svoji izvirni obliki), sklanjamo pa okrajšavo za gospo. Dokument boste torej vročili ge. Novak, na sejmu pa ste prejšnji teden srečali go. Horvat.

Janez Krajnc, univerzitetni diplomirani inženir agronomije in hortikulture

Če ste po poklicu zgoraj omenjeno (ali kaj podobno dolgega), vam bo roka ob podpisovanju vseh službenih dokumentov najbrž odpadla še pred koncem leta, kaj pravite? Še dobro, da imamo v Sloveniji Zakon o strokovnih in znanstvenih naslovih (ZSZN), kjer so določene tudi njihove okrajšave. Univerzitetni diplomirani inženir agronomije in hortikulture je na kratko tako dipl. inž. agr. in hort. (pozor na stično piko po koncu vsake okrajšave!), akademski glasbenik pevec akad. pev., univerzitetni diplomirani inženir strojništva univ. dipl. inž. str., magister znanosti ali umetnosti pa preprosto mag.

Če vas mučijo še številni drugi nazivi, ki jih je moč pridobiti v Sloveniji, hitro poglejte v zgoraj omenjeni zakon!

Okrajšave za merske enote

Tudi merske enote se pogosto znajdejo v poslovnih dokumentih – v splošnem najpogosteje najbrž tiste za merjenje časa, v določenih podjetjih pa morda še pogosteje tudi tiste za merjenje dolžine in teže. Pravilo za uporabo okrajšav pri merskih enotah je preprosto – za številko vedno presledek, nato pa okrajšava min, h, kg, cm (ali katerakoli druga, ki pač pride prav) brez pike. Pravilni zapis bi torej denimo bil: Kupcu smo pred 72 h poslali 120 kg naročenega lesa.

Druge okrajšave, ki jih včasih uporabljamo v poslovni komunikaciji

Itn., itd., tj., pr. n. št., gl., etc., et al. – nekatere okrajšave najbrž uporabljate zelo pogosto, drugih pa morda ne razumete, ko jih v okrajšani obliki v svoje dokumente zapišejo drugi. Pa rešimo to dilemo za vedno: in tako naprej (itn.), in tako dalje (itd.), to je (tj.), pred našim štetjem (pr. n. št.), glej (gl.), et cetera (etc.), et alii (et al.). Mimogrede, če se morda sprašujete, kaj pomenita zadnja, latinska izraza: etc. je sopomenka za itn./itd., et al. pa pomeni in drugi, pogosto pa se uporablja pri navedbah avtorjev znanstvenih ali strokovnih publikacij.