Se vam kdaj zdi, da je slovenski jezik nespremenljiv? Da ostaja popolnoma enak skozi generacije in venomer sledi istim pravilom? No, jedro vsakega jezika res ostaja enako, a vsi jeziki (vključno s slovenščino) se skozi leta, desetletja in stoletja v nekaterih delih vseeno precej spreminjajo. Eden izmed nosilcev sprememb jezika so tudi neologizmi, o katerih bomo podrobneje govorili v spodnjem članku.
Kaj so neologizmi?
Morda boste lažje razumeli, o čem govorimo, če za začetek navedemo dve sopomenki besedi neologizmi – novotvorjenke in besedne novote. Gre torej za nove besede, ki se v jeziku šele uveljavljajo. Zakaj pa v jeziku sploh nastajajo nove besede? Poglejmo!
Zakaj potrebujemo neologizme?
Že v uvodu članka smo na kratko omenili, da se vsak živ jezik s časom tudi nekoliko spreminja. To se dogaja preprosto zato, ker se spreminjajo ljudje, ki ga uporabljajo, in spreminja se svet okoli nas.
Neologizmi tako nastanejo preprosto zato, da zapolnijo določeno vrzel v jeziku, saj beseda, ki bi nekaj poimenovala na določen način, v jeziku v tistem trenutku ne obstaja. Znan primer neologizmov, ki so nastali na tak način, je računalniška stroka. Ko so se računalniki za vsakdanjo rabo širili po svetu, številni jeziki seveda niso imeli ustreznih izrazov za novonastale tehnologije. Optični bralnik, zgoščenka, drsnik in na stotine drugih so izrazi, ki so jih skovali slovenski uporabniki računalnikov po vzoru izvornega jezika, ki se je uporabljal v računalništvu – angleščine.
Drugi vzrok za nastanek novih besed pa je preprosto stilski. Tovrstni neologizmi poimenujejo nekaj, kar je sicer že poimenovano, vendar na nek nov način, ki doseže določen stilski učinek. Primer: tiskovna konferenca – tiskovka.
Za obe vrsti neologizmov pa velja, da se v jeziku lahko uveljavijo in obdržijo ali pa tudi ne. Ko se enkrat uveljavijo, pa v bistvu niso več neologizmi, temveč se pridružijo drugim, povsem običajnim besedam.
Kako nastajajo neologizmi?
Najpogostejši neologizmi so izpeljanke, torej besede, ki nastanejo tako, da besedotvorni podstavi dodamo priponsko ali poponsko obrazilo. Primeri? Spemer, downloadati, biciklirati, šalabajzerstvo, tviteraš, bloger, našponati … Omenimo še to, da večina neologizmov izpeljank nastane iz angleškega jezika.
Veliko neologizmov je tudi zloženk. Zloženke nastanejo z združitvijo dveh ali več besed, ki so običajno povezane s samostalniško medpono. Primeri? Mesožer, pesoljubec, e-nabiralnik, mlekomat …
Neologizmi so pogosto tudi sestavljenke, torej besede, ki nastanejo tako, da podstavi dodamo predponsko obrazilo, slovnične lastnosti besede pa ostanejo nespremenjene. Primeri? Poguglati, fotošopaj, superkul …
Kje najti neologizme?
Se vam neologizmi zdijo zabavni? Vas zanima, kako jih lahko najdete še več? Najpreprostejši način je branje ali brskanje po spletu. Veliko novinarjev in ustvarjalcev različnih digitalnih vsebin pogosto uporablja neologizme – takšne, ki jo jih našli pri drugih ustvarjalcih, ali pa takšne, ki so jih skovali sami. V slednjem pa se skriva tudi drugi način, kako najti še več zabavnih neologizmov. Ustvarite jih lahko sami! Morda pa se vam nasmehne sreča, da se bodo nekateri izmed njih dejansko tudi uveljavili v slovenskem jeziku, kar seveda pomeni tudi, da jih bodo uporabljali drugi ljudje, vi pa boste za vedno zapisani v delu zgodovine slovenskega jezika.
Za navdih pa še nekaj zabavnih neologizmov, ki smo jih našli na spletu ali skovali kar sami: medvedotožje, hrustopek, čezmerek, barvomet, drečka, osebnica, koronačas, komolčkanje, razstikanje, krjavselj, mačkožer, valetnik, selfifrik, fursolovski, zverjasec, megastičen, drekonja, barbek, barvotastičen. Ali lahko sami razvozlate, kaj bi naj ti neologizmi pomenili?
