In kaj se tam zgodi? Nihče ne zna pravilno sklanjati njihovih imen 🙂 Slovenska moška imena, ki se končajo na samoglasnik (večina se jih namreč konča s soglasnikom, če morda še niste opazili: Aleš, Matjaž, Aleksander, Simon, Blaž, Denis ..) namreč povzročajo kar precej težav, saj jih avtomatsko želimo sklanjati po žensko (večina ženskih imen se pri nas namreč konča s samoglasnikom). V takih primerih potem pogosto nastanejo ponesrečene sklanjatve, kot so denimo z Luketom, Markota ali pa Miheja. In v resnih poslovnih situacijah lahko tudi take malenkostne napake pustijo nekoliko slab vtis. Kako torej pravilno sklanjamo omenjena moška imena?
Možnosti sta dve
Ste že kdaj slišali kakega tujca reči, da je slovenščina izjemno zapleten jezik? Najbrž ste ga in tudi mi moramo temu večkrat pritrditi. Tudi pri sklanjanju omenjenih moških imen nam pravila namreč dovoljujejo dve možnosti.
Ime lahko sklanjamo po 1. moški sklanjatvi, ki je v primeru imena Mitja videti takole: Mitja, Mitja, Mitju, Mitja, Mitju, Mitjem. Torej gremo na pivo z Mitjem (orodnik), Mitja pa že dolgo nismo videli (rodilnik).
Seveda pa lahko ime Mitja sklanjamo tudi po 2. moški sklanjatvi, ki je po končnicah enaka 1. ženski sklanjatvi, da bo zmeda še nekoliko večja. Sklanjanje gre v tem primeru takole: Mitja, Mitje, Mitji, Mitjo, Mitji, Mitjo. Tokrat gremo na pivo z Mitjo, Mitje pa že dolgo nismo videli.
Katera je pravilna?
Obe možnosti sta dovoljeni, čeprav Slovenski pravopis na prvo mesto postavlja 2. moško sklanjatev – torej tisto, ki je podobna sklanjanju večine ženskih imen. Kaj pa uporaba v praksi?
Precej nedosledna in zmedena. Novinarji in drugi pisci si namreč kak sklon pogosto izposodijo iz ene sklanjatve, ostale pa iz druge. Tako v istem besedilu denimo najdemo Mitje na obravnavi ni bilo (rodilnik po 2. moški sklanjatvi) in Z Mitjem se je pogovarjala sodnica (orodnik po 1. moški sklanjatvi).
Imena za moške in ženske
Kaj pa storiti, ko naletimo na ime, ki je lahko tako moško kot tudi žensko? Denimo Saša ali Vanja … Je vseeno, kako jih sklanjamo? Kot že omenjeno, pravila dovoljujejo, da jih sklanjamo po ženski ali moški sklanjatvi, za jasno razločevanje tega, ali govorimo o moškem ali o ženski, pa bi se morda lahko držali spodnjega vzorca sklanjanja, kaj menite?
Vanja (moški): Vanja, Vanja, Vanju, Vanja, Vanju, Vanjem (1. moška sklanjatev). Torej Brez Vanja v razredu ni več enako in Z Vanjem smo šli na počitnice.
Vanja (ženska): Vanja, Vanje, Vanji, Vanjo, Vanji, Vanjo (1. ženska sklanjatev). Torej Brez Vanje v razredu ni več enako in Z Vanjo smo šli na počitnice.
Slovenščina je težka, ni kaj! Ampak saj veste, kaj pravijo: za dobre stvari se je vredno potruditi! Pa vso srečo pri sklanjanju imen, kot so Luka, Miha, Marko, Mitja, Saša, Vanja, Ivo, Bine, Žiga, Tine, Tone, Ranko …
