Vikanje je ena izmed zanimivosti slovenskega jezika, ki jo uporabljamo kot izraz spoštovanja do sogovornika. Še posebej prav pride seveda v poslovnem svetu in pri uradnih opravkih, ko se srečujemo z ljudmi, ki jih ne poznamo dobro. Pa ste prepričani, da znate tudi sami pravilno vikati poslovne partnerje in druge ljudi, s katerimi se srečujete po »uradni dolžnosti«? Večina nas že misli tako, v praksi pa se pogosto izkaže, da vikanja ne uporabljamo povsem pravilno. Poglejmo torej, kako pravilno vikamo in kako ne …
Osnove
Pri vikanju uporabljamo 2. osebo množine – ne glede na to, ali govorimo z eno osebo, dvema ali več. Pri tem uporabljamo besede, kot so vi, vaš, vašemu, vam itd. Pri tem velja poudariti, da je oblika pri komunikaciji z eno samo osebo samo ena, pri dvojini in množini (torej kadar komuniciramo z dvema ali več osebami), pa vikanje prilagodimo tudi glede na spol.
Če nagovarjamo dve osebi ženskega spola tako uporabimo denimo vprašanje »Bosta sedli?«, pri dveh osebah moškega spola pa seveda »Bosta sedla?«. Kaj pa, če nazivamo eno osebo moškega in eno osebo ženskega spola? V tem primeru se uporablja kar moška oblika. Vse jasno, kajne?
Raba v praksi
V praksi pa (žal) pogosto zasledimo napačne oblike vikanja, sploh v govorni rabi, vse večkrat pa tudi v pisni. Pri tem gre predvsem za primere tako imenovanega »polvikanja«.
Boste povedala?
Kako ste se imela?
Nič kaj uporabnega niste povedal.
V pisni uporabi jezika je takšno vikanje seveda povsem napačno, v govorni uporabi pa ga v praksi pogosto toleriramo, čeprav bi se seveda vsi skupaj morali truditi, da ga uporabljamo v skladu s pravili in normami slovenskega jezika. Pri poslovni komunikaciji (tako pisni kot tudi govorni) se zgoraj omenjeni napačni uporabi raje izogibajte, saj lahko, sploh v zelo uradnih situacijah, hitro naredite neprofesionalen vtis.
Kaj pa pisanje z veliko začetnico?
Pri pisni komunikaciji prek e-sporočil ali pa v različnih tiskanih promocijskih materialih pogosto zasledimo veliko začetnico pri uporabi vikanja.
Čaka Vas posebna priložnost!
Vam in vsem Vašim želimo vse dobro.
Ker nam Vaše mnenje veliko pomeni …
Ta nekoliko nenavadna (vsaj kar se tiče običajnih slovničnih pravil o rabi velike začetnice) raba se je uveljavila kot izraz dodatnega spoštovanja, ki jo dovoljuje tudi Slovenski pravopis. V vsakdanji sodobni jezikovni rabi pa se vse bolj uporablja zapis z malo začetnico, ki ga Pravopis prav tako seveda dovoljuje. Pri tem pa je treba poudariti, da spoštovanje pri uporabi male začetnice seveda ni nič manjše.
Sodobna raba jezika torej kaže bolj na uporabo male začetnice, lahko pa uporabljate tudi veliko, če vam je tako bolj pri srcu. Le bodite dosledni pri rabi. Če torej enkrat v pisnem besedilu uporabite veliko začetnico pri vikanju, jo uporabljajte v celotnem besedilu.