Ste že slišali za umetne jezike? Ne, ti niso izdelani iz plastike, pač pa gre za jezike, ki so – v nasprotju z naravnimi, ki so se razvili spontano, skozi čas – bili ustvarjeni za določene namene. In za kakšne namene gre? V številnih primerih gre za željo ustvariti jezik, ki bi ga razumela širša skupina ljudi, umetni ali načrtovani jeziki so bili pogosto ustvarjeni tudi za potrebe knjig ali filmov, nekateri pa so nastali preprosto za zabavo. In če smo prav vsi najverjetneje že slišali za esperanto, ki je najbolj znan umetni jezik, pa verjetno obstaja kar nekaj umetnih jezikov, ki jih še niste spoznali – in nekaj takšnih, ki ste jih že, pa tega niti ne veste. Ste pripravljeni, da skupaj z nami odkrijete nekaj zabavnih in zanimivih skrivnosti umetnih jezikov?

Kako zelo drugačni so?

Odvisno – načrtovani jeziki so namreč lahko zelo sorodni jezikom, ki jih razumemo, lahko pa se od njih zelo razlikujejo. Vse je odvisno od tega, kako so ustvarjeni. Poznamo namreč dva tipa umetnih jezikov: jeziki a priori ne uporabljajo jezikovnih pravil in besed naravnih jezikov, pač pa so slovnična pravila in besedišče ustvarili povsem na novo. Te jezike seveda razumemo precej težje, povsem drugače pa je pri jezikih a posteriori, ki uporabljajo slovnična pravila in besede nekaterih obstoječih jezikov. Takšni jeziki nam namreč zvenijo precej bolj domače.

Esperanto, slovio ali interlingua?

Za esperanto ste zagotovo že slišali – gre namreč za najbolj priljubljen načrtovan jezik, ki ga govorijo predvsem v Evropi, vzhodni Aziji ter Južni in Severni Ameriki. Esperanto je tako zelo priljubljen, da je po nekaterih ocenah število govorcev skoraj že doseglo število govorcev slovenščine. Drugi najbolj priljubljen umetni jezik je interlingua, govorci slovanskih jezikov pa imamo najraje slovio, ki je slovanska različica esperanta (brez učenja naj bi ga razumelo približno 400 milijonov ljudi), in slovianski, ki je različica interlingue.

Kaj pa umetni jeziki v filmih in knjigah?

Umetni jeziki v filmih in knjigah so v zadnjem času strašno priljubljeni, vse več pa je tudi ljudi, ki se teh jezikov dejansko uči in jih uporablja. Zagotovo vsi poznamo klingonščino, ki se pojavlja v Zvezdnih stezah, pa umetne jezike iz serije Igra prestolov (dothraki), filma Avatar (Na’vi), seveda pa ne moremo mimo trilogije Gospodar prstanov, v katero je J. R. R. Tolkien vključil kar 15 različnih umetnih jezikov, med drugim tudi valarščino, kvenjščino in sindarščino.

Uporabni ali zgolj zabavni?

Nekateri umetni jeziki so nadvse uporabni, številni namreč resnično združujejo govorce različnih jezikov, kar seveda pride še kako prav. Med umetne jezike pa štejemo tudi programske jezike, namenjene izdelovanju računalniških programov, ki jih danes seveda s pridom uporabljamo. Seveda pa so nekateri umetni jeziki namenjeni tudi zgolj in le zabavi – a tudi s tem ni prav nič narobe!