Doma vas sicer najbrž nihče ne bo preganjal, če za zgoraj omenjeno potomko ženskega spola uporabite napačno poimenovanje (razen seveda, če je vaš mož ali žena lingvist oziroma lingvistka), v poslovni rabi pa je napačno sklanjanje samostalnikov precej neprofesionalna zadeva, ki lahko nekatere ljudi tudi pošteno zmoti. Kako torej pravilno sklanjamo samostalnik hči in še nekaj drugih, ki jih pogosto najdemo narobe zapisane v poslovnih dokumentih, pravnih listinah, poročilih in drugih besedilih?

Ah, te ženske!

V pravnih listinah se pogosto uporabljajo izrazi za sorodstvena razmerja, največ težav pa običajno povzročata izraza za otroka in starša ženskega spola, torej hči in mati. Zapomnite si torej za vse večne čase, da se v imenovalniku oba samostalnika glasita mati in hči (ne pa mater, hčer, hčera ipd.) v tožilniku pa mater in hčer (ne pa hčero, hčerko, matero, mati ipd.).

Pri pisanju poslovnih besedil je dobro uporabljati možgane…

…še pred tem pa bi bilo fino tudi, da znamo besedo možgani še prav sklanjati, kaj menite? Pa poglejmo. Kaj je po vašem mnenju pravilno: moj šef nima možgan ali moj šef nima možganov? Slednje seveda, saj se rodilniška oblika samostalnika možgani konča s končnico -ov.

Spoštovana gospa!

Koliko dopisov, ki so se začeli z zgornjima besedama, ste v službi napisali v zadnjem letu? Najbrž veliko in najbrž ste jih zapisali tudi pravilno, saj beseda gospa v imenovalniku običajno ne povzroča prav veliko težav. Kaj pa dajalnik? Ne bi verjeli, kolikokrat jezikoslovci v uradnih besedilih vidimo »zabavne konstrukte«, kot je denimo »spoštovani gospej smo poslali …«. Pravilno je seveda gospe. Še enkrat ponovimo vse sklone, da bo res držalo (in se za vedno obdržalo v vaši glavi): gospa, gospe, gospe, gospo, gospe, gospo.

Težave z lesom

Imate v podjetju pogosto opravka z nabavo ali prodajo lesa? Potem ste se najbrž velikokrat srečali tudi z izrazom drva, žal pa ste ga nekajkrat verjetno tudi napačno sklanjali. Pa preverimo (dopolnite): prizidek hiše bomo obložili z _________. Drvami? Drvemi? Žal ne. Drvmi bo boljša izbira, ko se boste naslednjič spet ukvarjali z lesom.

Predpis začne veljati z dnevom/dnem…

Kaj menite – katera oblika je pravilna? Veseli boste, saj se pri odgovoru skorajda niste mogli zmotiti, saj sta pravilni obe in lahko obe torej tudi brezskrbno uporabljate v svojih dopisih. Nagradno vprašanje: kaj je pravilno – v prvih dneh/dnevih pomladi?

S temi voli/volmi se ne da prav nič dogovoriti

Ko boste naslednjič nekaj podobnega poslali sodelavcu po elektronski pošti, uporabite prvo različico, velja? Hvala!