Nameravate prodajati izdelek ali izdelke na slovenskem trgu? Najbrž že sami dobro veste, da prodaja kakršnihkoli stvari običajno zahteva tudi ogromno dokumentacije. Ali veste, katera besedila morate pri prodaji izdelka pripraviti oziroma prevesti v slovenski jezik?
Raba slovenščine pri prodajnih aktivnostih
Slovenščina je seveda uradni jezik naše države in materni jezik večine prebivalcev Slovenije – seveda je prav, da ga uporabljamo tudi pri prodajnih in sorodnih aktivnostih. Rabo slovenščine pri prodaji izdelkov določata dva pomembna zakona: Zakon o javni rabi slovenščine (ZJRS) in Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot).
Kaj pravita ZJRS in ZVPot o rabi slovenščini pri prodaji izdelkov?
V Zakonu o javni rabi slovenščine so za našo današnjo temo pomembni predvsem 14., 15. in 23. člen.
14. člen
(poslovanje s strankami)
(1) Vse pravne osebe zasebnega prava in fizične osebe, ki opravljajo registrirano dejavnost poslujejo s strankami na območju Republike Slovenije v slovenščini. Kadar je njihovo poslovanje namenjeno tudi tujcem, se poleg slovenščine lahko uporablja tudi tuji jezik.
(2) Dolžnost zasebnega delodajalca ali delodajalke je, da glede na predvidljivo pogostnost in zahtevnost jezikovnih stikov s strankami:
– določi za posamezno delovno mesto potrebno zahtevnostno stopnjo znanja slovenščine;
– pri objavi prostih delovnih mest, na katerih se predvidevajo jezikovni stiki s strankami, kot pogoj izrecno navede zahtevnostno stopnjo znanja slovenščine.
15. člen
(besedila ob prodajnih izdelkih in storitvah)
(1) Pri označevanju in predstavljanju izdelkov in storitev morajo ponudniki potrošniku potrebne informacije glede značilnosti, prodajnih pogojev, uporabe in namembnosti izdelka ali storitve posredovati v slovenščini oziroma v potrošniku na območju Republike Slovenije zlahka razumljivem jeziku. Namesto besednega sporočanja so dopustni tudi splošno razumljivi simboli in slike. Ta določba se ne nanaša na tujejezična imena blagovnih in storitvenih znamk.
(2) Vsako živilo, zdravilo ali fitofarmacevtsko sredstvo, ki je v prodaji na območju Slovenije, mora imeti na ovojnini natisnjeno deklaracijo, navodilo za uporabo in vse druge potrebne podatke v slovenščini, dodatno pa lahko tudi v tujih jezikih.
(3) Besedila iz prvega in prejšnjega odstavka morajo biti napisana vidno, čitljivo, za uporabnika razumljivo in v knjižnojezikovnem standardu.
23. člen
(oglaševanje)
(1) Javno oglaševanje izdelkov in storitev, predstavitev dejavnosti ter druge oblike obveščanja javnosti so skladno s področnim zakonom v slovenščini oziroma v potrošniku na območju Republike Slovenije zlahka razumljivem jeziku. Kadarkoli se slovenščina pojavlja skupaj s tujim jezikom, ker gre za oglaševanje, predstavitev dejavnosti ter druge oblike obveščanja, ki je namenjeno tudi tujcem, različica v slovenščini ne sme biti manj poudarjena.
(2) Spletno predstavljanje in oglaševanje slovenskih pravnih oseb in fizičnih oseb z registrirano dejavnostjo mora biti v slovenščini, dodatno pa lahko tudi v tujih jezikih.
(3) V novinarskih, oglaševalskih in poslovnih besedilih, ki omenjajo kraje in druge zemljepisne danosti z območij sosednjih držav, kjer avtohtono prebiva slovenska narodna manjšina, je obvezna slovenska ali dvojezična raba krajevnih in drugih zemljepisnih lastnih imen.
Tudi Zakon o varstvu potrošnikov v 1. odstavku 2. člena potrjuje nujnost uporabe slovenskega jezika pri prodajnih aktivnostih:
2. člen
(1) Podjetje mora s potrošniki poslovati v slovenskem jeziku, na območjih kjer avtohtono živita italijanska ali madžarska narodna skupnost pa tudi v jeziku narodne skupnosti. Pri tem mora v pisnih sporočilih uporabljati celotno ime svoje firme in sedež. Pri označevanju izdelkov mora potrošniku posredovati potrebne informacije glede značilnosti, prodajnih pogojev, uporabe in namembnosti izdelka. Te informacije morajo biti v jeziku, ki je potrošnikom na območju Republike Slovenije lahko razumljiv. Namesto besednega jezika lahko podjetje pri označevanju izdelkov uporablja tudi splošno razumljive simbole in slike.
Raba slovenskega jezika je torej predpisana na vseh ravneh prodaje izdelkov na slovenskem trgu: pri dejanskem procesu prodaje, pri oglaševanju izdelka in tudi pri besedilih, ki se uporabljajo ob prodaji. V praksi to pomeni, da morajo prodajalci pri komunikaciji s strankami uporabljati slovenski jezik (kadar je prodaja namenjena tujcem, lahko seveda tudi tujega), oglasna besedila morajo biti pripravljena v slovenskem jeziku, prav tako pa tudi besedila, ki označujejo in potrošnikom predstavljajo izdelke.
Katera besedila morate torej prevesti za prodajo?
Označbe ali deklaracije, garancijski list in podobne dokumente. Izdelki, pri katerih bi z napačno rabo lahko povzročili nevarnost sebi ali drugim, ter izdelki, ki onesnažujejo okolje, morajo imeti tudi priloženo navodilo za uporabo, ki mora biti prav tako v slovenščini. V slovenščini pa morajo biti tudi oglasi, spletne strani in drugi promocijski materiali, ki se uporabljajo pri prodaji izdelka.
Če se teh pravil ne držite, vas lahko čakajo težave na dveh ravneh. Najprej globe v visokih zneskih, ki vas lahko pošteno udarijo po denarnici. Nič manj pomembno pa ni, da lahko nespoštovanje teh pravil tudi zmanjša vrednost vašega izdelka v očeh slovenskih potrošnikov in tako posledično vpliva na uspešnost prodaje, kar vas bo prav tako pošteno udarilo po denarnici. Pomembno je torej, da vsa besedila, ki jih boste predstavili strankam, najprej kakovostno prevedete, saj boste le tako lahko zagotovili uspeh svojega podjetja.
