Odgovor je »najbrž da«, čeprav se tega morda niti sami še ne zavedate. Pa pojdimo lepo po vrsti – kaj sploh je letno poročilo, kdo ga mora pripraviti in komu ga moramo oddati ter seveda zakaj in kdaj bi ga sploh morali prevajati še v druge jezike?
Na kratko o letnem poročilu
Vse podrobnosti vam bodo znali razložiti računovodski in pravni oddelki vaših podjetij oziroma organizacij. Za namen tega članka pa je dovolj, če vemo, da je letno poročilo uradni dokument o poslovanju družbe, ki ga moramo po Zakonu o gospodarskih družbah vsako leto (najkasneje 3 mesece po koncu koledarskega leta) pripraviti majhne, srednje in velike gospodarske družbe (vključno z večino samostojnih podjetnikov) ter nekatere druge organizacije, kot so denimo društva, politične stranke, zavodi in verske skupnosti, ter ga posredovati ustreznim javnim ustanovam.
Kaj mora vsebovati letno poročilo?
Vsebina letnega poročila je odvisna od velikosti in tipa podjetja oziroma organizacije, letna poročila pa lahko vsebujejo: bilanco stanja, izkaz poslovnega izida s pojasnili, izkaz finančnega izida, izkaz gibanja kapitala in poslovno poročilo.
Z vsemi temi dokumenti se bodo seveda ukvarjali vaši strokovnjaki na področju računovodstva, vprašanje, ki se tiče tudi vodilnih in odgovornih kadrov podjetij ali organizacij, pa je: ali je potrebno letna poročila in podobne finančne dokumente prevesti tudi v tuje jezike?
Prevesti ali ne prevesti … to je zdaj vprašanje!
Podjetja in druge organizacije, ki poslujejo na področju Republike Slovenije, so poročila seveda dolžni oddajati v slovenskem jeziku. Če pa poslujejo tudi na tujih trgih, pa finančne institucije drugih držav običajno prav tako zahtevajo poročila v jeziku, ki ga lahko razumejo.
Kljub temu pa se vse več podjetij in organizacij – velikih, srednjih in majhnih – v Sloveniji odloča za prevode letnih poročil v tuj(e) jezik(e), čeprav k temu niso zakonsko obvezani. Le zakaj to počnejo (in zakaj bi morda morali to odslej početi tudi vi)?
Letno poročilo ima več namenov
Letno poročilo poslovanja seveda ni namenjeno le javnim ustanovam, kot sta v Sloveniji denimo Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) in Finančni urad Republike Slovenije (FURS), temveč tudi drugim deležnikom podjetja ali organizacije. Med te deležnike spadajo lastniki, vlagatelji (obstoječi in potencialni), delničarji, mediji in potrošniki, ki vsi igrajo pomembno vlogo v uspešnosti podjetja, zato je smiselno, da so poslovna poročila na voljo tudi v jezikih, ki jih lahko razumejo.
V katere tuje jezike največ prevajajo slovenska podjetja?
Vsa slovenska podjetja, ki imajo tuje lastnike ali vlagatelje (ali pa jih želijo privabiti), poskrbijo tudi za prevod letnega poročila v ustrezne svetovne jezike – največkrat v angleščino, pa tudi v nemščino, italijanščino in ruščino, zaradi geografske bližine pa je pogosto tudi prevajanje v jezike držav bivše Jugoslavije.
Če tudi vaše podjetje ali organizacija deluje na tujih trgih ali pa si tja želi prodreti v prihodnosti, je prevajanje poslovnih poročil pravzaprav edina razumna možnost.
Se prevajanje sploh splača?
Če želijo letna poročila brati tudi tuji lastniki, vlagatelji ali poslovni partnerji, tako ali tako nimate izbire, vendar se tudi v drugih primerih finančni vložek v prevajanje skoraj vedno dolgoročno mnogokrat povrne v obliki ugodnejših poslovnih sodelovanj in novih poslovnih priložnosti. Kaj še čakate?
PIŠITE NAM ALI PA NAS OBIŠČITE, DA SKUPAJ POIŠČEMO PRAVO REŠITEV ZA PREVODE VAŠIH BESEDIL. ADRIATIQA