Strojno prevajanje je besedna zveza, ki se zadnja leta vse pogosteje pojavlja v prevajalskih in drugih poslovnih krogih. Zakaj? Ker lahko pošteno spremeni globalno komunikacijo, za poslovne subjekte pa prinese številne spremembe. Pa je strojno prevajanje res mogoče? Ali lahko nadomesti prevajalce? Mogoče seveda je, saj ga uporabljamo že vrsto let, zaenkrat pa prevajalcev še zdaleč ne more nadomestiti. Da boste lahko razumeli, zakaj je temu tako, pa morate najprej razumeti, kaj strojno prevajanje sploh je …
Kaj pravzaprav je strojno prevajanje?
Strojno prevajanje je računalniško prevajanje, pri katerem programska oprema besedilo samodejno prevaja iz izvornega jezika v izbran tuj jezik. Strojno prevajanje je tako zanimiva tehnologija, ker – vsaj v teoriji – omogoča, da pomembno zmanjšamo stroške prevajanja in pohitrimo proces prevajanja, s tem pa seveda tudi obseg besedila, ki ga je mogoče prevesti v določenem času.
Kratka zgodovina
Prvi poskusi avtomatskega prevajanja (ki je sorodno strojnemu) segajo daleč pred čase, ko smo spoznali prve prave stroje. Pravi začetek razvoja strojnega prevajanja se je zgodil v letih po 2. svetovni vojni v ZDA. Zaradi izjemne zanimivosti in uporabnosti te tehnologije pa se je interes zanjo seveda hitro razširil po svetu; na Japonsko, v Rusijo in tudi evropske države. Sprva je strojno prevajanje delovalo na izjemno preprost način: s pomočjo slovarja je vsako posamezno besedo v izvornem jeziku zamenjalo z ujemajočo besedo v ciljnem jeziku. Skozi desetletja raziskav in razvoja pa je tehnologija precej napredovala. Morda dovolj, da lahko nadomesti prevajalce?
Omejitve strojnega prevajanja
Odgovor na zgornje vprašanje je, vsaj zaenkrat, odločen in jasen ne. Čeprav je tehnologija strojnega prevajanja v 21. stoletju ogromno napredovala, računalniki še vedno niso sposobni kakovostnega samostojnega prevajanja. Zanimivo, kajne? Vsemogočni računalniki, ki pri tako preprostem procesu, kot se morda zdi prevajanje, odpovedo … Jeziki so zelo zapletena stvar, s številnimi kompleksnimi pravili (in tudi izjemami), ki jih je težko prenesti na računalniški program. Zaradi tega lahko s pomočjo strojnega prevajanja danes prevajamo le v zelo omejenem obsegu.
Največja težava je seveda zajeti ustrezen pomen. Pri neposrednem prevajanju, kjer eno besedo zamenjujemo z drugo, pač pogosto zgrešimo točen pomenski odtenek, poleg tega pa so tu še številna slovnična in pravopisna pravila ter v nekaterih jezikih zelo zapletena pregibnost nekaterih vrst besed, zaradi česar je samostojno strojno prevajanje nedoraslo resni rabi.
Sodobna uporaba
Tehnologijo strojnega prevajanja lahko tako danes uporabljamo zgolj za preproste vsebine in predvsem kot podporo človeškemu prevajanju. Strojno prevajanje, denimo v obliki programskih prevajalskih orodij, tako človeškim prevajalcem pomaga, da prevajajo nekoliko hitreje, z manj truda in bolj konsistentno.
Kdaj bo strojno prevajanje nadomestilo prevajalce?
Čeprav je sodobna tehnologija strojnega prevajanja občudovanja vredna, smo še daleč od tega, da bi lahko računalniki sami prevajali iz enega jezika v drugega brez izdatnega sodelovanja človeškega prevajalca. V bližnji prihodnosti se to torej zagotovo še ne bo zgodilo, v teoriji pa strojno prevajanje lahko nadomesti človeške prevajalce. Če se lahko to uresniči tudi v praksi, pa bo povedal čas …
Ker pa gre za izredno uporabno tehnologijo, ki bo kmalu postala nujna, če želimo zadostiti vsem potrebam ustvarjanja digitalnih in drugih vsebin v različnih jezikih, je interes znanstvenikov in vlagateljev izjemen. Zaradi tega gre tudi v prihodnje pričakovati hiter napredek na tem področju, o katerem vas bomo seveda z veseljem obveščali.
Do takrat pa bomo za vas še naprej pridno prevajali v vse jezike sveta zgolj s pomočjo svojih računalnikov in predvsem znanja, ki se skriva v naših glavah.
