V vašem podjetju imate dokument, ki ga morate prevesti v tuj jezik. Da bo zadeva rešena kar najhitreje in najugodneje, pošljete povpraševanje na nekaj prevajalskih agencij in jih poprosite za ponudbo. Do tukaj je vse jasno in povsem enostavno. A ko prejmete ponudbe, so stvari malce bolj zapletene. Kaj pomenijo kratice TM, MT in CAT? In kaj je Trados? Brez skrbi, za vas smo pripravili kratek pregled osnovnih pojmov, s pomočjo katerih bo naročanje prevodov odslej precej bolj enostavno in neprimerno bolj razumljivo.

Najprej – kaj sploh so prevajalska orodja?

Tehnologija vsak dan napreduje in igra vse večjo vlogo v našem življenju – in prevajalstvo ni pri tem prav nobena izjema. Če so še pred le kakšnim desetletjem prevajalci prevajali s pomočjo slovarjev v velikih, debelih knjigah, dandanes skoraj vsi pri svojem delu uporabljamo prevajalska orodja. Ta so seveda različna; nekatera od njih verjetno uporabljate tudi sami, nekatera pa so običajno rezervirana za profesionalno uporabo.

Zagotovo poznate Google Translate, ki ga morda občasno celo uporabite za prevod kakšne besede, stavka ali celo spletne strani, ki je v jeziku, ki ga ne razumete. Gre za uporabno rešitev, ki pa je sicer precej daleč od profesionalnih prevajalskih orodij. Ta namreč praviloma ne prevajajo kar sama, pač pa prevajalcu nudijo predvsem zbirko že obstoječih prevodov, kar olajša delo, skrajša čas prevajanja in obenem skrbi za usklajeno terminologijo, poleg tega pa ujamejo tudi kakšno pravopisno ali slovnično napako.

Ali obstajajo prevajalska orodja, ki prevajajo kar sama? Razvoj gre resda v to smer, vendar pa dandanes še nimamo tehnologije, ki bi lahko ustvarila dovolj kakovosten prevod, ki bi se lahko primerjal s prevodom človeškega prevajalca.

Katera prevajalska orodja poznamo?

Poznamo ogromno prevajalskih orodij, ki pa so si med seboj v resnici precej podobna. Nekatera nudijo več funkcij, druga tiste bolj osnovne, nekatera so na voljo brezplačno, druga pa stanejo kar lep kupček denarja …

Med najbolj priljubljenimi prevajalskimi orodji je zagotovo Trados, sledijo pa mu orodja, kot so memoQ, WordFast, Memsource in še številna druga. Če boste v vašem podjetju vse prevode zaupali prevajalski agenciji, za vas niti ni tako zelo pomembno, katero prevajalsko orodje uporabljajo, če pa boste del prevodov morda naredili tudi sami ali pa ga predali več različnim agencijam, pa to ni povsem nepomembno. Nekateri od programov med sabo namreč niso preveč kompatibilni, kar lahko privede do težav s prevajalskimi spomini. To lahko posledično pomeni več porabljenega časa in denarja ter manj konsistentno terminologijo.

Katere pa so tiste kratice, ki bi jih morali poznati?

In ko smo ravno pri prevajalskih spominih … Ali veste, kaj pomeni kratica TM? Gre za tako imenovani translation memory, pomnilnik prevodov, ki beleži prevode, ki jih je prevajalec (ali prevajalska agencija) že ustvaril. Prevajalski spomin je torej nekakšna baza izvirnih besedil in njihovih prevodov, običajno so besedila ločena na manjše dele, kot so denimo posamezni stavki.

S pomočjo prevajalskega spomina nadaljnje prevajanje poteka občutno hitreje, saj si lahko prevajalec pomaga z delom, ki ga je že opravil, poleg tega pa je na tak način tudi lažje skrbeti za konsistentnost terminologije.

Kaj pa je potem MT? Ne, ne gre za drug izraz za prevajalski spomin, niti se nismo zatipkali. MT pomeni machine translation; gre za strojno prevajanje, torej prevod, ki ga ustvari računalnik sam.

In za konec še tole: kaj je CAT? Kratica CAT predstavlja computer-assisted translation, gre za vsako prevajanje, pri katerem nam pomaga računalnik. Če poenostavimo: gre torej za prevajalska orodja, o katerih sedaj veste vse, kar bi morali vedeti, kajne?