Naš materni jezik je včasih lahko tudi zelo zakomplicirana zadeva. Nekatere tuje izraze podomačimo, pri nekaterih dopuščamo izvirnik ali podomačen izraz, spet pri določenih pa vztrajamo kar pri izvirniku, tudi če vključuje x, y, w ali še kako bolj nenavadno črko. Kako pa je s pisanjem zemljepisnih imen – imen držav, pokrajin, otokov, mest, gorovij, morij? Jih podomačimo, pustimo v izvirniku, morda kaj tretjega? Da ne boste v službena poročila pisali neumnosti, nato pa se hkrati zagovarjali pred šefom, lektorico in srednješolsko učiteljico zemljepisa…
Kako pišemo imena držav?
Jutri pa na sestanek v England! Zveni malce nenavadno, kajne? Seveda, saj tega v slovenskem jeziku nikoli ne uporabljamo. Po določilih Slovenskega pravopisa se namreč imena držav zapisujejo podomačeno – England je torej Anglija, France Francija, USA pa ZDA. Enako velja tudi za imena celin in pokrajin (vsaj tistih bolj znanih).
Kaj pa oceani, morja, reke in potoki?
Tudi oceane in morja vedno podomačimo, zato gremo plavat v Atlantik, Egejsko morje in Indijski ocean. Pri rekah zadeva ni tako enostavna – bolj znane podomačimo, manj znane pustimo v izvirniku. Na naslednjem službenem izletu boste šefa torej naložili v čoln in ga spustili po reki Donavi…
Kaj pa imena potokov – jih pišemo po domače ali ohranjamo izvirna imena? Odgovor se ponuja sam od sebe – koliko tujih potokov pa sploh poznate?
Mont Blanc ali Bela gora?
Izraza Bela gora najbrž niste videli prav velikokrat in to zato, ker ime najvišje evropske gore ohranjamo v izvirniku. Z vsemi gorami pa ni tako, saj nekatere bolj znane tudi podomačimo, prav tako tudi gorovja. Slovenci pač radi hodimo na Mont Blanc in Mount Everest, občasno pa tudi na Kilimandžaro in v Pireneje. Seveda pa še najraje na Triglav, kjer na srečo tudi ni nobene dileme, kako ga pisati…
Mesta – po tuje ali po domače?
Kaj boste torej napisali v potni nalog, ko boste obiskali poslovnega partnerja v francoskem glavnem mestu – Paris ali Pariz? Prava je druga možnost, saj imena večine bolj znanih krajev poslovenimo. Zakaj pa samo imena večine? Ker mesti, kot sta New York in München, pišemo kar v izvirniku, čeprav ju seveda pozna ves svet.
Zakaj pa torej Pariz, Dunaj, Džakarta, Hirošima in Benetke pišemo po domače? Največkrat zato, ker so tudi zgodovinsko povezana s Slovenci ali pomembna za Slovence, zato so se v preteklosti za njih uveljavili bolj domači izrazi. »Grem v Vijeno« se pač sliši malce nenavadno, ni res?
Na pomoč, še vedno ne vem, kako naj zapišem določeno zemljepisno ime v pomemben službeni dokument!
Hja, povsem vas razumemo. Pravila zapisovanja zemljepisnih imen po domače ali v izvirniku so včasih res malce nejasna, obstaja pa tudi veliko izjem. Če niste prepričani, odprite Slovenski pravopis (ali pa ga obiščite kar v elektronski obliki) in preverite konkretno ime. V pomoč pa vam bosta zagotovo tudi naslednja dva vira:
Seznam tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku
Seznam držav, ozemelj in valut
Pa srečno pot!
