Če redno pripravljate (ali prebirate) dopise, ki vam jih pošiljajo poslovni partnerji, če pogosto zaidete na kakšno spletno stran in če kdaj preberete kak strokoven članek, ki žal ni srečal lektorja, verjetno že dobro veste – Slovenci delamo ogromno slovničnih in pravopisnih napak. Vas zanima, katere so in kako se jim lahko izognete?

#1:Ah, te vejice

Joj, z vejicami so res težave – vedno jih je preveč ali premalo! Osnovno pravilo pravi, da »pred ki, ko, ker, da, če vejica skače«, vendar pa obstajajo tudi številne izjeme, ki nam delajo sive lase. Pametno bo, da si zapomnite, da obstajajo večbesedni vezniki, pri katerih moramo biti pri postavljanju vejic bolj pozorni (primeri so denimo zato da, namesto da, zato ker, potem ko ipd.) – tu zgoraj omenjeni ki, ko, ker, da in če ne pomenijo nujno tudi vejice.

Še ena stvar, ki jo pogosto spregledamo: vrinjeni stavek. Če smo naredili vejico pred njim, jo naredimo tudi za njim – prav preprosto, kajne?

#2: Zmeda z veliko začetnico

Zakaj rečemo Slovenec, obenem pa slovenski? Po drugi strani pa se tudi slovenščina piše z malo, čeprav je to uradni jezik v Sloveniji. Zapleteno, kajne? Niti ne, je pa res, da je pravil kar nekaj, vendar jih brez težav najdete na svetovnem spletu, če si le vzamete minuto, da jih poiščete. Na splošno pa velja, da pripadnike narodov pišemo z veliko, pridevnike na -ski z malo, jezike z malo, države pa – jasno! – z veliko.

#3: S/z in k/h – kaj izbrati?

Tu je stvar res enostavna, pa tudi pravil ni veliko – pravzaprav si morate zapomniti eno samo. Še najlažje bi bilo, če skušate ob dvomu stavek na glas izgovoriti z obema možnima predlogoma, saj vam bo verjetno takoj jasno, kateri je pravi. Če pa vaš posluh na tem področju ni najboljši, si preprosto zapomnite naslednji preprosti pravili.

Ko gre za izbiro predloga s ali z, se zagotovo spomnite pravila še iz osnovne šole. Stavek Ta SuHi ŠKaFeC PuŠČa nam pove, da predlog s uporabimo pred vsemi soglasniki v tej besedni zvezi, pred ostalimi pa preprosto uporabimo predlog z.

In še predloga k/h – tu je stvar še enostavnejša! H namreč uporabimo le pri besedah, ki se začnejo s črkama k ali g, pri vseh ostalih pa uporabimo k. To si boste zagotovo brez težav zapomnili!

#4: Povratni svojilni zaimki in vsi njihovi čari

Včeraj sem šla k moji mami. Res je, mama je moja, a v tem stavku bi vseeno kazalo uporabiti zaimek »svoja« – šla sem torej k svoji mami. A da stvari ne bodo preveč preproste, tudi tu obstajajo številne izjeme. Najbolje bo, da si zapomnite, da vedno, ko govorimo o svojini osebka, uporabimo zaimek svoj. Če boste pozorni na to, boste zlahka odpravili vaše – ups, pardon, svoje – napake na tem področju.

#5: Izgubljeni rodilnik

Rodilnik je hecna reč – strašno uporaben je in ne preveč zapleten, vseeno pa nanj pogosto pozabimo in ga ne uporabljamo dovolj pogosto. Predvsem to velja pri zanikanju. Stavki, kot so »Ne bom jedel kruh!«, »Ne maram polento!« in »Včeraj nisem videl Matejo.« so sicer povsem razumljivi, a vseeno napačni. Pravilno bi bilo reči, da »Ne bom jedel kruha!«, »Ne maram polente!« in »Včeraj nisem videl Mateje.« Popazimo malce na naš rodilnik, da nam bo še dolgo delal družbo, velja?

Če vam preglavice dela še kako jezikovno pravilo, vas vabimo, da obiščete naši rubriki Jezikovni kotiček in Minuta za jezik – tu smo strli že veliko jezikovnih orehov 🙂