Prevajalstvo je poklic, ki ga ljudje pogosto malce napačno razumejo. Tisti, ki so prevajalstvo in prevajalce že imeli priložnost pobliže spoznati, vedo, zakaj je ta poklic tako zelo pomemben. Številni naročniki pa ga včasih žal razumejo tudi malce narobe. Vas zanima, katere so tiste zmote, ki jih najpogosteje slišimo, in kakšna je pravzaprav resnica za njimi?

Zmota #1: Dandanes skoraj vsi že govorijo angleško. Zakaj bi sploh morali prevajati svoja besedila v druge jezike?

Motite se. Angleščino na najvišjem nivoju, torej nivoju maternega jezika, pravzaprav govori le okoli 17 % svetovne populacije. Precej manj, kot ste mislili, kajne? Res je sicer, da veliko drugih ljudi angleščino razume, in to precej dobro, a pri tujih jezikih zelo rado prihaja do pomot in napačnega razumevanja, sploh pri marketinških besedilih, temu pa se verjetno vsekakor želite izogniti.

Raziskave kažejo tudi, da ljudje raje zapravljajo denar za izdelke in storitve, katerih opisi so na voljo v njihovem jeziku. To je tudi razlog, da največja podjetja na svetu svoja besedila prevajajo tudi v zelo majhne jezike – ker se jim to preprosto izplača.

Zmota #2: Sodelavec govori nemško, zakaj ne bi besedila prevedel kar on?

Predvsem zato, ker ni prevajalec. Tudi vi verjetno znate kuhati, pa zato še niste kuhar, kajne? Znate tudi kaj narisati, pa zato še niste slikar. Razumete, kam pes moli taco? Ljudje, ki govorijo dva jezika (pa tudi če oba resnično obvladajo), zato še niso prevajalci ali tolmači.

Pri prevajanju in tolmačenju gre poleg odličnega poznavanja obeh jezikov tudi za sposobnost prenašanja sporočila iz enega jezika v drugega – nihče si namreč ne želi brati preveč dobesednih prevodov. Velike težave se pojavijo predvsem pri strokovnih besedilih, pri katerih resnično potrebujete prevajalca, ki ni le dober prevajalec, pač pa tudi strokovnjak za določeno področje.

Zmota #3: Saj lahko uporabim kar spletni strojni prevajalnik, kajne?

Seveda lahko – če želite resnično obupen prevod. Spletni strojni prevajalniki so sicer čisto uporabna reč, sploh če vas zanima prevod za določeno besedo ali pa če želite dobiti le splošen vtis, o čem govori določeno besedilo, nikakor pa niso primerni za kaj več.

Preverite sami. Poiščite besedilo v angleškem jeziku ali v drugem jeziku, ki ga dobro razumete, in strojni prevajalnik poprosite, da ga prevede v slovenščino. Ko boste videli, kakšen zmazek bo nastal, vam bo jasno, da si v poslovnem svetu česa takšnega nikakor ne morete privoščiti.

Zmota #4: Prevajalec, s katerim sodelujemo, sploh ne zna opravljati svojega dela – zadnjič je moral denimo pogledati v slovar, ker ni poznal besede.

Noben prevajalec ne pozna vseh besed na svetu, pa naj bo še tako dober. Dejstvo, da si je prevajalec vzel čas in dejansko preveril besedo, o kateri ni bil prepričan, v slovarju, je pravzaprav odličen znak – pomeni, da mu ni vseeno, kakšen prevod bo pripravil.

Enako velja za prošnjo prevajalca, da mu pošljete glosar strokovnih izrazov, če ga v podjetju imate. Ne gre za to, da prevajalec teh izrazov ne bi poznal, zaveda se le, da ste v vašem podjetju strokovnjaki za določeno področje in da izraze pač poznate bolje kot nekdo, ki se s tem področjem ne ukvarja poklicno.